|
 Polena
Polena (cepanci) so namenjena neposredni uporabi v ročno polnjenih ogrevalnih napravah in izvirajo ponavadi neposredno iz gozda. Po sekanju ima les vsebnost vode med 45 do 60 odstotkov teže, zaradi česar se mora sušiti približno 1-2 leti, da doseže vsebnost vode 20 – 25 odstotkov teže, preden se ga lahko uporabi za ogrevanje.
 Sekanci
Strojno nasekan les z lubjem ali brez in z največjo dolžino do približno 100 mm.
 Peleti
Peleti se proizvajajo v posebnem proizvodnem postopku iz naravno neobdelanih ostružkov lesnopredelovalne industrije, kjer jih visok tlak stisne v trdne lesne pelete. Lesni peleti so po svoji sestavi normirani po ÖNORM M 7135 oziroma DIN plus.
Energetski les, biomasa iz kmetijstva Lesni pridelek gojen posebej za energetske namene. Zajema kmetijsko uporabne trajne nasade, ki so s svojo hitro rastjo in velikim pridelkom biomase vse bolj zanimivi za kmetijstvo. Izraz energetski les se v praksi uporablja predvsem za les iz plantaž in polj, z drugim imenom mu pravimo tudi Short Rotation Coppice.
A | B | C | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | Q | R | S | T | U | V | W | X | Y | Z
Biomasa se nahaja v trdni, tekoči ali plinasti obliki in se uporablja za pridobivanje energije (toplota, hlajenje, elektrika) in goriva (bio dizelsko gorivo, rastlinska olja). K trdni biomasi sodijo poleg lesne biomase (npr. ostanki gozdnega lesa v obliki polen ali sekancev, lesni ostanki pri žaganju, lesni peleti, lubje, obdelan ali neobdelan les odraslega sestoja, tudi steblasta goriva kot na primer slama, žitarice, kitajsko trsje in energetske rastline. Biomasa v tekoči obliki so olja (na primer repično olje, sončnično olje,...), ki se predelajo naprej v pogonska goriva (bio dizelsko gorivo, rastlinska olja,...). Biomasa v plinasti obliki je označena kot bio plin in je proizvod pri vretju trdne in tekoče biomase (koruza, gnojevka,...). Z zgorevanjem se bio plin spremeni v koristno energijo (toplota, elektrika). << nazaj
A
Ciklonski separatorji
Služijo za izločanje trdnih ali tekočih delcev, ki jih vsebujejo plini (na primer za čiščenje odpadnih plinov). Plin začne krožiti. Na delce delujejo centrifugalne sile, ki premikanje le-teh pospešijo radialno nazvzen. Pri tem pa se delci izlocijo iz plinskega toka, medtem ko se cist zrak izloči iz ciklona navzgor. CO2-nevtralno
Pri izgorevanju biomase se v ozračje sprosti samo takšna količina CO2, ki jo je rastlina vzela iz ozračja. << nazaj Daljinsko ogrevanje
Daljinsko ogrevanje je dobavljanje toplote med ogrevalno centralo (kurilnica) in stavbami za oskrbo s toploto (ogrevanje in topla voda), kadar se toplota v primerjavi s klasičnim toplovodnim ogrevanjem dovaja zgolj na kratke razdalje (toplotna omrežja). << nazaj
Energetske rastline
Rastline, iz katerih se s pomočjo različnih postopkov (fermentacija, pridobivanje olja, izgorevanje itd.) pridobiva energija (toplota, hlajenje, elektrika) oziroma pogonska goriva (bio dizelsko gorivo, rastlinska olja itd...). V to skupino sodijo na primer oljnice (oljna ogrščica, sončnice) ali dobro fermentirajoče rastline (koruza) oziroma rastline kratke rotacije (vrba, miscanthus oziroma kitajski prstasti trstikovec,...). << nazaj
Gozdni sekanci
Gozdni sekanci je nasekan les, ki izhaja neposredno iz gozda. Vsebnost vode pri svežih sekancih znaša med 40 in 60 odstotki teže sveže snovi. V celotnem proizvodnem postopku se izvrši naravno sušenje na 25 – 35 odstotkov teže sveže snovi. Kakovost sekancev ustreza normi ÖNORM M 7133. Grob pepel ali pepel na rešetki je pepel, ki nastaja v izgorevalnem delu ogrevalne naprave. V grobem pepelu in pepelu na reąetki se poleg trdnih ostankov gorenja nahajajo tudi mineralne nečistoce goriva (npr. pesek, zemlja, kamenje). << nazaj
Industrijski peleti
Lesni peleti za majhne ogrevalne naprave so narejeni iz stisnjenih žagarskih ostankov kot na primer lesni ostružki ali žagovina. Kurilna vrednost kilograma peletov znaša približno 5 kWh, kar ustreza približni vrednosti pol litra kurilnega olja. Poleg obstoječe ponudbe normiranih peletov (izdelanih po standardu ÖNORM M 7135 oziroma DIN plus) obstajajo tudi tako imenovani industrijski peleti. V primerjavi z običajnimi pečmi na pelete proizvodnja omenjenega goriva zaradi uporabe v velikih ogrevalnih napravah s primernimi transportnimi sistemi ni podvržena tako ostrim normam proizvodnje peletov in zaradi tega omogoča nižjo stroškovno plat proizvodnje. Uporaba industrijskih peletov je možna tudi v ogrevalnih napravah na sekance. V primerjavi z lesnimi peleti za manjše kurilne naprave imajo industrijski peleti večji premer (10-12 mm) in niso tako trdno stisnjeni. Uporaba industrijskih peletov je – kot pove že samo ime – namenjena za industrijo. Potrošnik (končni porabnik) nima dostopa do industrijskih peletov. Zato industrijskih peletov tudi ni možno dobavljati v trgovini z gorivi. Industrijski sekanci
Pod tem imenom razumemo lesne sekance z izjemo gozdnih sekancev in sekancev iz odraslega sestoja. Gre za stranske in odpadne izdelke, ki nastajajo pri posameznih stopnjah obdelovanja in predelovanja lesa, ki pa so lahko obdelani (pogostokrat vsebujejo lepila, barvila in impregnacijska sredstva) ali neobdelani. Itrijeva keramika
Keramika iz itrija je material, ki je vstavljen v lamba sonde. Lambda sonda je kemični senzor, ki meri vsebnost kisika v odpadnih plinih (na primer v ogrevalnih napravah ali v motornih vozilih). Na priključeni elektroniki za uravnavanje je z električnim signalom sonde možno nastaviti dovod zraka tako, da zgorevanje poteka optimalno. Izgorevanje
Pri izgorevanju se kemična energija, ki se nahaja v organskih (gorljivih) snoveh goriva, med oksidacijo s kisikom pretvori v toploto. Anorganske (negorljive) sestavine goriva se izločijo v obliki pepela. << nazaj
Leteči pepel je pepel, ki v ogrevalni napravi nastaja na področju vleka in toplotnega izmenjevalca. Letni izkoristek
Razmerje med koristno energijo za ogrevanje (in za ogrevanje tople vode) in za to uporabljeno količino končne energije. V nasprotju s stopnjo izkoristka upošteva stopnja letnega izkoristka različne in z raznoraznimi izgubami obremenjene obratovalne razmere čez celo leto. Medtem ko izkoristek kotla upošteva samo izgube kotla, vsebuje izkoristek celotne ogrevalne naprave dodatno še izgube pri porazdelitvi toplote. Lignin
Visoko polimerska in aromatična rastlinska sestavina, ki v olesenelih rastlinah zapolnjuje prostor med celičnimi stenami in iz tega nastaja les (lignifikacija oziroma olesenitev). Na ta način nastaja mešano tkivo iz tlačno trdnega lignina in natezno trdne celuloze. << nazaj
Kakovostno gorivo
Gorivo, ki po svoji sestavi kot tudi kemijskim in fizikalnim lastnostim ustreza različnim normam in predpisom (npr. lesni peleti ÖNORM M 7135 oziroma DIN Plus ali sekanci po ÖNORM M 7133). Kurilna vrednost
Kurilna vrednost je količina maksimalno uporabne toplote pri izgorevanju, kjer se kondenzacija vodne pare, ki jo vsebuje izgorevalni plin, ne pojavi, in je odvisna od količine uporabljenega goriva. Glej tudi »zgorevalna vrednost«. Kurišče z dovajanjem goriva od spodaj
Pri kurišcu s potiskom od spodaj se gorivo s pomočjo polža v retorto dovede od spodaj. Del izgorevalnega zraka se vpiha v podrocje retorte kot primarni zrak. Tam sledi sušenje, pirolizno razkrojevanje in uplinjanje goriva kot tudi izgorevanje lesnega oglja. Izgorevanje plinov poteka v priključeni izgorevalni komori z dovedenim sekundarnim zrakom. << nazaj
Miscanthus oziroma kitajski prstasti trstikovec
Vzhodnoazijska trava večletnica ima rada toploto in vsebuje visok donosni potencial ter zraste v višino tudi do 4 metrov. Zaradi svoje visoke kurilne vrednosti in ugodne vsebnosti ogljikovega dioksida se kitajski prstasti trstikovec čedalje bolj uporablja kot gorivo za pridobivanje energije v ogrevalnih napravah na biomaso. << nazaj
Naprave za ogrevanje so naprave za pridobivanje uporabne energije za prostorsko ogrevanje in ogrevanje tople vode oziroma toplote, ki nastaja pri procesu izgorevanja trdih, tekočih ali plinastih goriv. Nasuti meter (nm3)
Merska enota za 1 kubični meter nasutih lesnih delov (npr. sekanci). << nazaj
Obnovljiva energija
Nosilci in oblike energije, ki se neprenehoma obnavljajo na naravni način. Obnovljivi viri energije
Energija (= toplota, hlad, elektrika) iz virov energije, ki se nenehno obnavljajo oziroma spet zrasejo (veter, sonce, voda, biomasa, zemeljska toplota). Oksidacija
Kemični postopek, pri katerem molekule s kisikom sprožijo kemično reakcijo in se pri tem spremenijo v druge molekule ter istočasno sprostijo energijo (npr. toploto). Gorenje je postopek oksidacije. << nazaj
Peleti
Peleti se proizvajajo v posebnem proizvodnem postopku iz naravno neobdelanih ostružkov lesnopredelovalne industrije, kjer jih visok tlak stisne v trdne lesne pelete. Lesni peleti so po svoji sestavi normirani po ÖNORM M 7135 oziroma DIN plus. Pepel
Trdni ostanki, nastali pri gorenju trdnih goriv. Polena
Polena (cepanci) so namenjena neposredni uporabi v ročno polnjenih ogrevalnih napravah in izvirajo ponavadi neposredno iz gozda. Po sekanju ima les vsebnost vode med 45 do 60 odstotkov teže, zaradi česar se mora sušiti približno 1-2 leti, da doseže vsebnost vode 20 – 25 odstotkov teže, preden se ga lahko uporabi za ogrevanje. Pravilo T3
Dobra kakovost izgorevanja in nizki izpusti škodljivih plinov zahtevajo upoštevanje tako imenovanega pravila T3: »Temperature, time and turbulence«, kar pomeni zadostno visoko izgorevalno temperaturo, zadostni zadrževalni čas izgorevalnih plinov v vročem območju kot tudi dobro turbulenco (vrtinčenje in mešanje gorilnih plinov s kisikom, ki mora biti prisoten v zadostni meri). Prostorninski meter (prm)
V gozdarski in lesarski stroki je običajna mera 1 kubični meter sestavljenega ali zloženega lesa vključno z zračnimi vmesnimi prostori. << nazaj
Razmerje kisika
Za popolno zgorevanje goriva je treba dovesti več zraka, kot ga je teoretično potrebno. S tem se zagotovi, da je na voljo dovolj kisika za vse gorljive sestavine. Rešetkasto kurišce
Pri tej vrsti kurišča se gorivo dovede od spodaj (dovod goriva od spodaj) ali stransko (stranski potisk) na rotirajočo rešetko. Rezultat je zelo mirno središče kurjenja, s čimer so zagotovljeni optimalni uplinjanja in zgorevanja. Izgorevanje plinov poteka ponavadi v priključeni izgorevalni komori. Po popolnem izgorevanju se odstrani pepel, ki ga sistem za odstranjevanje pepela izloči iz gorilne komore. << nazaj
Sekanci
Strojno nasekan les z lubjem ali brez in z največjo dolžino do približno 100 mm. Soproizvodnja toplote in elektrike
Pri napravi za pridobivanje energije, ki jo poganja kogeneracijsko postrojenje oziroma enota za soproizvodnjo toplote in električne energije, se uporabi tako termična energija (toplota), ki se je iz nosilcev energije sprostila kemično ali fizikalno (gorenje), kot tudi pretvorjena električna energija. Surovine, ki ponovno zrastejo
Surovine, ki ponovno zrastejo, so kmetijsko in gozdarsko pridobljeni izdelki, ki so namenjeni za neprehrambeno uporabo, kot je na primer pridobivanje energije. Stopnja izkoristka
Stopnja izkoristka tehnične naprave je mera za razmerje med doseženo koristjo in vloženim delom oziroma razmerje med koristno energijo (npr. toplota,...) in vloženo energijo (npr. kurilna vrednost goriva). Stopnja izkoristka je predvsem merilo kakovosti določenega postopka. << nazaj
Toplotni izmenjevalec
S toplotnim prenašalcem – pogovorno tudi toplotnim izmenjevalcem – lahko določeno sredstvo prenese toploto na drugo sredstvo. Pri ogrevalni napravi na biomaso se oddaja toplota dimnega plina npr. v toplotnem izmenjevalcu na ogrevalno vodo in je s tem koristna. << nazaj
Ucinek tople grede, naravni
V zemeljski atmosferi imajo toplogredni plini kot vodna para, ogljikov dioksid in metan že od samega začetka obstoja Zemlje učinek tople grede, kar je odločilnega pomena za podnebje. Tovrstni plini prepuščajo kratkovalovni delež soncnih žarkov, ampak absorbirajo dolgovalovno toplotno sevanje, ki jo zemeljska povrąina odseva nazaj v ozračje. Brez omenjenega naravnega učinka tople grede bi bila povprečna temperatura zemeljske površine –18 °C namesto +15 °C. Ucinek tople grede, pogojen s človekom
Sprememba vsebnosti toplogrednih plinov (CO2 za 20 %, metan za 90 %), ki jo je v zadnjih 100 letih povzročil človek, vodi k povišanju globalne povprečne temperature. << nazaj
Zgorevalna vrednost
Zgorevalna vrednost je količina maksimalno koristne toplote, ki se sprosti pri gorenju, tudi če se pojavi kondenzacija vodne pare v dimnih plinih, odvisno od količine uporabljenega goriva. Glej tudi »kurilna vrednost«. << nazaj
Zrak
Zrak, točneje kisik v zraku, je potreben za vsak izgorevalni postopek.
Centralno ogrevanje
Centralno ogrevanje skrbi za oskrbo z energijo prostorov in stavb iz ogrevalne centrale (kurilnice). Kot prenosni medij služi voda, ki do posameznih prostorov teče po cevovodu, preko katerega ogrevalna telesa, talno oziroma stensko ogrevanje oddajajo toploto v prostor.
|
